2. GLASERJEV FESTIVAL

Utrinek z osrednje slovesnosti festivala
(foto: Žan Kelbič)

Od 19. do 23. aprila 2023 je v Malečniku potekal 2. Glaserjev festival. Častna pokroviteljica je bila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Nj. Ekscelenca Irena Šinko.  

Rdeča nit festivala je bila kulinarika, saj je prav v okviru njega izšla knjiga Malečniška kuharica, v kateri so zbrani 100-letni recepti šolskih sester, ki so nekoč delovale v Malečniku.

PROGRAM

Prvi prejemniki Malečniške kuharice so bili člani Polža.

ČAJANKA

Glaserjev festival smo začeli s čajanko za osebe s posebnimi potrebami iz zavoda Polž.

Marko Glaser je dobro poznal stiske ljudi, tako duhovne, kot materialne. Namenjal jim je posebno skrb. Njegov kronist nam je ohranil zapis, da je bil Glaser revežem vedno "mili oče". V času Glaserjevega župnikovanja je v šempetrski (malečniški) župniji obstajal poseben zavod za sirote, ki je po srečnem delovanju razpolagal z 22.000 goldinarji. Vsak mesec je do 100 goldinarjev sredstev razdelil med župnijske reveže oziroma pomoči potrebne. 

Na čajanki smo gostom ponudili pecivo, pripravljeno po stoletnih recepturah malečniških šolskih sester, in jih popeljali po galeriji umetniških del 18., 19. in 20. stoletja. 

Partnerja dogodka sta bila Lions klub Maribor in Župnijska Karitas Malečnik.

Kaligrafska delavnica v OŠ Malečnik (foto: Delo)

KALIGRAFSKA DELAVNICA

V organizaciji Pokrajinskega arhiva maribor in OŠ Malečnik je sledila kaligrafska delavnica. Otroci so se preizkusili v pisanju s kaligrafskim peresom. Ob spoznavanju osnov pisanja in glavnih značilnostih pisave napišejo kratko besedilo na list papirja, ga preložijo na način, kot so to počeli v preteklosti, ter ga zapečatijo z voskom. Udeleženci so spoznali, da lahko že z osnovami, pridobljenimi na delavnici, obogatijo besedila in v način komunikacije vnesejo osebno noto, ki se dandanes v izmenjavi elektronskih sporočil izgublja. Delavnico je izvajala Špela Valadžija.

Kaligrafski izdelki otrok so obogatili pecivo, ki je bilo razstavljeno v sklopu zgodovinske razstave: Ko o zemlji in kruhu spregovorijo arhivi.

Foto: Žan Kelbič

DELAVNICA PEKE PECIVA

Članice Društva malečniških gospodinj so pripravile delavnico peke janeževih upognjencev, vlečenega testa in sladkih cevk ter otroško delavnico peke peciva po recepturah šolksih sester

Foto: Žan Kelbič

RAZSTAVA

Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor in Društvo malečniški gospodinj so pripravili razstavo: Ko o zemlji in kruhu spregovorijo arhivi. 

Razstava je govorila o dolgi poti, ki je potrebna, da hrana pride na mizo. Na razstavi so bili na ogled različni originalni dokumenti in reprodukcije, ki govorijo o pridelavi, pripravi in uživanju hrane. Gradivo sta prispevala oba arhiva. Predstavitev se je krajevno nanašala na širšo štajersko območje, vključenih pa je bilo tudi nekaj zanimivosti za Malečnik in okolico. V vsebinskem smislu je bilo zajetih več vidikov, od gospodarskega, kmetijskega in kulinaričnega do sociološkega in kulturno antropološkega. Sočasno je Društvo malečniških gospodinj pripravilo razstavo pekovskega peciva po recepturah malečniških šolskih sester.,

Namen razstave je bil večplasten: seznaniti javnost z raznovrstnim arhivskim gradivom, povezanim s prehrano, in opozoriti na veliko vlogo in pomen kulinarične dediščine.  

VINO IN KITARA

Društvo vinarjev Na zdravje, Malečnik, je v okviru festivala v 3-nadstropni župnijski vinski kleti pripravilo dogodek Vino in kitara z Adijem Smolarjem. 

Ob vhodu v klet so obiskovalci lahko kupili vinski kozarec z napisom Na zdravje, Malečnik. Z njim so lahko med 18. in 21. uro degustirali več kot 20 vzorcev vin lokalnih vinarjev. Prav tako je bilo v ceno vključeno kulinarično razvajanje, za katerega so poskrbele domačinke iz Društva Malečniških gospodinj. Z nami je bil poseben gost: Adi Smolar.

OSREDNJA SLOVESNOST 

Osrednja slovesnost 2. Glaserjevega festivala je potekala 21. 4. 2023, na rojstni dan Marka Glaserja, v Glaserjevem salonu.

Premierno je bila ob tem predstavljena knjiga Malečniška kuharica, v kateri so zbrani stoletni recepti malečniških šolskih sester. Kulturni program so oblikovali učenci OŠ Malečnik. Zbrane je nagovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je bila tudi častna pokroviteljica festivala. 

 

Slavnostni nagovor
častne pokroviteljice 2. Glaserjevega festivala
ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Irene Šinko
 

"Spoštovani organizatorji 2. Glaserjevega festivala,

predstavniki Pokrajinskega arhiva Maribor, Nadškofijskega arhiva Maribor, OŠ Malečnik, Društva malečniških gospodinj, Župnije Sv. Petra pri Mariboru in vsi zbrani,

počaščena sem, da vam lahko danes kot častna pokroviteljica dogodka osebno izrečem zahvalo in priznanje za ves vaš trud, ki ste ga vložili v organizacijo dogodka, predvsem pa za ves angažma pri oživljanju naše kulturne dediščine.

Rdeča nit letošnjega Glaserjevega festivala je kulinarika, ki je že od nekdaj ponos naše dežele. Pod rokami pridnih gospodinj so v preteklosti nastajali recepti, ki so v sodobnem času dobili svojo prepoznavnost celo na evropskem nivoju.

Slovenske tradicionalne posebnosti, kot so prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi, belokranjska pogača in slovenska potica, so v okviru evropske sheme kakovosti, imenovane Zajamčena tradicionalna posebnost, zaščiteni celo na ravni Evropske unije.

Ravno lokalne pobude, kot je vaša, pa so tiste, ki vsem sodobnim uspehom tlakujejo pot, in sicer s tem, ko osvetljujejo preteklost ter jo oživljajo na način, kot to v okviru svojih dogodkov in dejavnosti počnete vi. Danes je prava priložnost, da ta prizadevanja javno pohvalimo.

Malečniški župnik Marko Glaser, po katerem je festival poimenovan, je bil med pomembnimi pobudniki sprememb. Med drugim je v Malečnik pripeljal šolske sestre, ki so začele z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo in prirejale znamenite kuharske tečaje. Pred časom so lastnoročno napisani kuharski recepti spet uzrli luč sveta in postali dostopni javnosti, ko jih je župniji predala hčerka ene od tečajnic.

Pohvalno je, da ste v Društvu malečniških gospodinj nemudoma zavihali rokave in začeli oživljati pridobljene recepte. Rezultat je še bolj daljnosežen, saj vam je uspelo izdati Malečniško kuharico.

Vse ženske, ki so zbirale recepte in svoje znanje delile s prihodnjimi generacijami, so imele pomembno vlogo pri ohranjanju naše kulinarične tradicije. Danes kuharji in gostinci, ki umeščajo slovensko kulinariko na svetovni zemljevid, gradijo na temeljih, ki so jih v preteklosti postavili pionirji slovenske kulinarike. Ni naključje, da si naša majhna, a kulinarično izredno bogata in raznolika dežela, utira vse bolj pomembno mesto na svetovnem kulinaričnem zemljevidu.

Izkazali smo se na vseh pomembnih področjih.  Vsi ti dosežki se vedno znova vračajo h koreninam – točno k tem izhodiščem, ki jih danes na ogled postavljate vi, s spoštovanjem naše kulinarične tradicije.

Hvala, ker s svojim angažmajem pomagate ohranjati kulinarično znanje in veščine naših prednikov ter jih prenašati na prihodnje rodove. Pobude, kot je Glaserjev festival, predstavljajo pestrost in bogastvo naše kulinarike ter nas opominjajo na pomen ohranjanja tradicije. Nosijo jasno sporočilo, da naša kulinarična dediščina ni le nekaj, kar smo podedovali iz preteklosti – je nekaj, za kar se moramo aktivno truditi, ohranjati in negovati.

Kot ministrica za kmetijstvo in prehrano se zavzemam za podporo naši kulinarični dediščini in promocijo slovenske kulinarike v svetovnem merilu. Smo dežela, obdarjena z neokrnjeno naravo, in to je osnova za pridelavo kakovostne hrane, po kateri smo znani.

Ob zaključku vam želim še enkrat izraziti iskreno zahvalo in upanje, da boste nadaljevali s tem delom in vam želim še veliko tako uspešno izvedenih dejavnosti.

Hvala za vašo pozornost."

Foto: Žan Kelbič

Na osrednji slovesnosti je bil redovnicam iz skupnosti Frančiškank brezmadežnega spočetja vročen prvi Glaserjev srebrnik z listino. Prevzela ga je s. Hermina Nemšak, predstojnica skupnosti.

Obrazložitev

Marku Glaserju je kot dobremu poznavalcu Gradca, kjer je služboval v različnih inštitucijah, uspelo prepričati graške šolske sestre, da so se naselile v Malečniku in tukaj 25. oktobra 1869 pod vodstvom sestre Romane Maršal začele z dekliškim poukom. Na ozemlju današnje Slovenije je bila to prva postojanka sester, ki so kasneje osnovale slovensko provinco in še danes nosijo ime Frančiškanke Brezmadežnega spočetja. Poleg šolskega izobraževanja so vodile tudi znamenite kuharske tečaje in s tem dekleta pripravljala na kasnejše življenje. Ob 40-letnici poučevanja so za požrtvovalno in uspešno delovanje prejele občinsko diplomo.

Njihova duhovna in družbena dediščina je na slovenskih tleh živa še danes – v Malečniku tudi skozi porumenele liste sto let starega zvezka receptov Alojzije Koletnik. Ta izjemna kulinarična zapuščina je oživela v Mohorjevi zbirateljski knjižni izdaji, ki pa še vedno ostaja uporabna klasična kuharica naših mam.

Iz vsega navedenega in kot znamenje hvaležnosti za njihovo zgodovinsko pomembno delovanje v Malečniku se skupnosti Frančiškank brezmadežnega spočetja podeljuje Glaserjev srebrnik.

ROMANJE - EKSKURZIJA

Župnija Sv. Peter pri Mariboru (Malečnik) je v okviru 2. Glaserjevega festivala organizirala romanje-ekskurzijo v Belo krajino. Ker je bila rdeča nit letošnjega festivala kulinarika, je bila udeležencem na tem dnevu dana možnost kulinaričnega doživetja.

Najprej smo se ustavili v romarskem kompleksu Tri fare, ki se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je deloma verjetno še ostanek protiturškega tabora. Nadaljevali smo v Črnomelj, kjer so nas pričakali z dobrodošlico - belokranjsko pogačo in pijačo. Ogledali smo si etnološki muzej, nato pa se udeležili delavnica peke črnomaljske preste. Za sklep smo se odpeljali v Kočevje in se sprehodili do grobišča Pod Krenom. V duhu pietete smo se poklonili vsem žrtvam, za katere se je v težkem obdobju slovenske zgodovine tam življenje končalo.

SPOMINSKA SVETA MAŠA

Glaserjev festival smo zaključili s sveto mašo v Marijini cerkvi na Gorci, pri kateri smo se spomnili Marka Glaserja, po komer se festival tudi imenuje. Na njegovo grobnico pred cerkvijo smo položili venec z napisom: V hvaležen spomin Marku Glaserju. Župljani