Slikar 2. četrtine 18. stoletja
Žalostna Mati Božja
Slikar 17. stoletja
»Glejte, človek!« (Ecce homo!)
Sugestivno naslikana podoba Trpina izhaja iz tradicije poznogotske čustvenosti, ki se je v renesansi s pomočjo grafičnih predlog močno razširila. Slikar, vreden vse pozornosti, je pietetno oblikovane podrobnosti (trnje, solze, odrgnine, vrv) združil v celostni izraz bolečine in žalosti. Stopnjevanje sočustvovanja je prav tako doseženo s tem, da Jezus ni upodobljen celopostavno, ampak le do pasu, s čimer se približamo Možu bolečin in se spomnimo evangeljskega zapisa po Janezu; Jezus je imel trnovo krono in škrlatno rdeč plašč, Pilat pa je vzkliknil zbrani množici: »Glejte, človek!« Nato so sledile besede obsodbe: »Križaj ga, križaj ga!«
Franc Ksaver NAGER (Ptuj, 1790– Gradec, 1866)
Sv. Filomena Rimska, 1844
Češčenje sv. Filomene, grške princese, se je začelo leta 1802 z odkritjem njenega groba v rimskih katakombah sv. Priscile. Po legendi je bila v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov mučena in usmrčena leta 302. Je zavetnica mladih družin, dojenčkov in mladine, goduje pa 13. avgusta.
V slikarstvu jo upodabljajo ležečo v grobu s prepoznavnimi atributi sidra (upanja), palme (mučeništva), lilije (čistosti), puščice v roki (načina usmrtitve) in steklene ampule, tj. posode, v kateri je njena prelita kri. Svetnica ima na prsih izvezeno podobo sonca, ki se nanaša na njeno ime Filomena – ljubiteljica luči, tj. fili lumena. Podoben prizor se pogosto pojavlja; to pomeni, da se je ta motiv širil s pomočjo tiska.
Slikar sredine 18. stoletja
Sv. Frančišek Saleški
Slikar 1. polovice 18. stoletja
Sv. Frančišek Borgija
Slikar 3. četrtine 18. stoletja
Japonski mučenci Pavel Miki, Janez Soan in Jakob Kisai
Ovalne slike izhajajo iz Jezuitskega kolegija v Mariboru, kjer so se jezuiti (Družba Jezusova) naselili leta 1758. Morda so ovali v Malečnik prišli že po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773. Čeprav Frančišek Saleški († 1622) ni bil jezuit, pa je zanje kot škof v Ženevi predstavljal velikega zagovornika sklepov tridentinskega koncila, katerih načela so zagovarjali tudi jezuiti. Slikarsko poreklo ovalov gre iskati v graškem umetnostnem okolju; to še posebej velja za oba Frančiška. Borgijo († 1572) lahko povežemo s čopičem, ki je naslikal Ignacija Lojolskega v prizoru, ko se mu med pisanjem duhovnih vaj v pečini Marense prikaže Mati Božja. Ta slika je še vedno v Alojzijevi cerkvi v Mariboru. Japonski mučenci so podobni Tovarišem slikarja Valentina Metzingerja približno iz leta 1740, ki se nahaja v atiki oltarja sv. Janeza Nepomuka v nekdanji jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Japonski jezuiti so bili leta 1597 mučeni in križani v Nagasakiju. Papež Urban VIII. jih je leta 1627 razglasil za blažene, papež Urban Pij IX. pa jih je leta 1862 razglasil za svetnike in 6. februar določil za dan njihovega spomina.