4. GLASERJEV FESTIVAL

VIDEO
 

V Malečniku, Mariboru in Ljubljani je med 21. in 25. aprilom 2025 potekal 4. Glaserjev festival pod geslom: Knjiga, navdih preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Festival je potekal pod častnim pokroviteljstvom Katje Stergar, direktorice Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK).

Organizacijski odbor festivala:

mag. Lilijana Urlep (Nadškofijski arhiv MB)
mag. Jure Maček (Pokrajinski arhiv MB)
dr. Ignacija Fridl Jarc (Slovenska matica)
Špela Sedič (OŠ Malečnik)
Darinka Budja (Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik)
dr. Sebastijan Valentan (Župnija Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik in Teološka fakulteta Univerze v Lljubljani), predsednik

Festival je potekal v soorganizaciji Slovenske Matice, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Pokrajinskega arhiva Maribor, Nadškofijskega arhiva Maribor, Osnovne šole Malečnik in Župnije Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik. 

P R O G R A M

21. 4. 2025, 10.00 - spominska sveta maša za Marka Glaserja in položitev venca na njegovo grobnico (Župnija Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik)

Položitev venca na Glaserjevo grobnico, 21. 4. 2025 (foto: Župnija Malečnik)

Duhovnik, pesnik in pisatelj Marko Glaser je bil rojen prav 21. aprila 1806 na Smolniku pri Rušah. Na ta dan, ki je letos sovpadal z velikonočnim ponedeljkom, se je začel 4. Glaserjev festival. V Marijini cerkvi na Gorci je bila slovesna sveta maša, pri kateri so sodelovali mešani cerkveni pevski zbor ter otroci in odrasli z uvodi in darovanjsko procesijo. Marko Glaser je bil velik častilec Marije, na novo je dal pofreskati gorsko cerkev.  

22. 4. 2025, dopoldan - delavnica za učence OŠ Malečnik v Pokrajinskem arhivu MB o nastajanju knjige (Pokrajinski arhiv Maribor)
 

Osnovnošolci pri izdelavi knjige v Pokrajinskem arhivu Maribor

Osnovnošolci OŠ Malečnik so v mariborskem pokrajinskem arhivu spoznavali proces nastanka knjige (vezava, lepljenje). V njej je vsak učenec in zaposlen na OŠ pustil svoj pečat, bodisi literarno delo, likovno ustvarjanino ali pa kaj drugega. Zlata knjiga OŠ Malečnik je bila premierno predstavljena v Ljubljani na sedežu Slovenske matice, 24. 4. 2025.
 

22. 4. 2025, 17.00 - Tako so govorili nekoč. Govor v času Marka Glaserja (Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik)

Darinka Budja predstavlja jezik in pisavo v času Marka Glaserja

Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik je v Glaserjevem salonu pripravila srečanje, na katerem je Darinka Budja udeležencem predstavila bistvene lastnosti govora in pisave iz časa Marka Glaserja (19. stoletje). Razvoj jezika poteka postopoma, določene lastnosti se ohranijo še zelo dolgo, vedno pa je zanimivo prisluhniti govorici naših prednikov. Udeleženci srečanja bodo lahko na interaktivni način sodelovali pri dopolnjevanju manjkajočih besed v besedilih. 

22. 4. 2025, 18.00 - Kuhajmo z Malečniško kuharico (Društvo malečniških gospodinj)  

Jedi, ki so jih pripravile tečajnice (foto: Društvo malečniških gospodinj)

V prostorih Društva malečniških gospodinj (DMG) (Malečnik 34, 2229 Malečnik) je potekal tečaj kuhe in peke po stoletnih recepturah šolskih sester, ki so do srede 20. stoletja delovale v Malečniku. Njihovi recepti so bili leta 2023 izdani v izjemno priljubljeni Malečniški kuharici, ki je takoj doživela prvi ponatis. Udeleženke tečaja so sodelovale pri pripravi zelenjavne juhe, s članicami DMG pa so pripravljale tudi našo znamenito ajdovo torto. 

23. 4. 2025, dopoldan - pogovor pisateljice Ksenije Majcen z osnovnošolci o njeni knjigi Pobeg brez meja (OŠ Malečnik in Slovenska matica) 

Osnovnošolci OŠ Malečnik s pisateljico Ksenijo Majcen (foto: Lara Kocbek)

Osnovnošolci OŠ Malečnik so imeli priložnost spoznati pisateljico Ksenijo Majcen (rojena 1963 v Mariboru). Zaslovela je z avtobiografsko zgodbo z večplastnim naslovom Pobeg brez meja, ki ni le pripoved o zamisli, nastali v glavi osemletne deklice Ksenije, ki se z družino zaradi očetove službe v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja preseli iz Ljubljane v Nemško demokratično republiko (NDR), kjer v hrepenenju po ljubljenem dedku otroško igrivo načrtuje, kako bosta z novo vzhodnonemško prijateljico Anyo kar sami odpotovali prek vseh meja železne zavese nazaj k njemu v Slovenijo. Ta bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Zgodba je tako namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
 

23. 4. 2025, 18.00 - Rokopisi Marka Glaserja nas nagovarjajo v sodobnem jeziku (Nadškofijski arhiv Maribor, Slovenska matica, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Župnija Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik)

Okrogla miza o rokopisni zapuščini Glaserja (foto: Jernej Kocbek)

V Glaserjevem salonu soo poznavalci del Marka Glaserja na okrogli mizi predstavili dosedanje ugotovitve iz njegove rokopisne zapuščine. Proučujejo Glaserjeva izbrana dela: od pridig do poezije in osebne ter uradne korespondence. Pogovor z njimi je ponudil zanimiv vpogled v to, kako je Glaser razumel svet in dogajanje v njem, s poudarkom na njegovem delovanju v Malečniku. Uvodoma je zgodovinar doc. dr. Miha Šimac (TEOF UL) predstavil oris časa, ko je Glaser deloval v Malečniku (1843-1889), sledil pa je pogovor, v katerem so sodelovali: doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, predavateljica in urednica Slovenske matice, mag. Lilijana Urlep, arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva Maribor, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka, dr. Vlasta Stavbar, bibliotekarska višja svetnica in zgodovinarka ter doc. dr. Sebastijan Valentan, predavatelj in voditelj malečniške župnije. 
 

24. 4. 2025, 17.00 - Razglasitev nagrajencev natečaja za najboljše literarno delo za osnovnošolce in predstavitev zlate knjige (Glaserjev salon z galerijo in Slovenska matica)

Razglasitev nagrajencev natečaja na Slovenski matici (foto: Slovenska matica)

Osrednji dogodek Glaserjevega festivala je bil na sedežu Slovenske matice v Ljubljani, kjer je potekala slovesna razglasitev nagrajencev natečaja, ki sta ga za osnovnošolce pripravila Glaserjev salon z galerijo in Slovenska matica na temo: Knjiga mi pripoveduje. Na dogodku je bila prisotna tudi pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, častna članica Župnijske knjižnice Jurija Borešiča Malečnik. Predstavljena je bila Knjiga spominov OŠ Malečnik, ki so jo soustvarili učenci in zaposleni. 
 

25. 4. 2025, 08.00 - pohod Malečnik-Duplek (Društvo upokojencev Malečnik - pohodniška sekcija)

Pohodniki

Župnija Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik je nekoč obsegala veliko področje, saj so pod njo spadale tudi današnje župnije Sv. Martin pri Vurberku (Dvorjane, občina Duplek), Sv. Marjeta ob Pesnici (Pernica) in Sv. Barbara v Slov. goricah (Korena). Zadnji dan 4. Glaserjevega festivala smo se v organizaciji pohodniške sekcije Društva upokojencev Malečnik odpravili na pohod iz Malečnika proti Dupleku. Tam nas je sprejel naš domačin, župnik Ivan Vodeb, in nam predstavil izredno lepo župnijsko cerkev Sv. Martina. Med potjo smo se večkrat ustavili in pogledali v knjige, ki govorijo o naši preteklosti.

 

25. 4. 2025, 18.00 - Škof Anton Martin Slomšek, Glaserjev prijatelj (Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor)

Odprtje razstave (foto: Jernej Kocbek)

V Glaserjevem salonu sta Pokrajinski arhiv Maribor in Nadškofijski arhiv Maribor pripravila razstavo o Antonu Martinu Slomšku s poudarkom na njegovem prijateljstvu z Markom Glaserjem. V vitrinah je hkrati razstavljenih nekaj originalnih dokumentov, ki se nanašajo na Glaserja in knjigo. Predavateljica mag. Lilijana Urlep je v izpostavila bo predvsem Slomškovo delovanje na šolskem, kulturnem in jezikoslovnem področju. V glasbenem delu programa sta Breda Rajšp, sopran, in Marija Duh, alt in klaviature, izvedli dve Slomškovi skladbi. 

Breda Rajšp in Marija Duh med glasbenim nastopom