SVETOVNI DAN TURIZMA

foto: Maksimiljan Krautič

Turizem in mir

Glaserjev salon z galerijo in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik - brezplačen vstop
27. 9. 2024, 10.00 in 17.00

Svetovna turistična organizacija je letos v središče svetovnega dneva turizma postavila besedno zvezo turizem in mir. Praznovanju se pridružujeta tudi Glaserjev salon z galerijo in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik, ki ta dan ob 10.00 in 17.00 uri ponujata dva brezplačna vodena ogleda po galeriji in knjižnici. Na ogled bo stalna umetniška zbirka ter nekatere največje in najstarejše dragocenosti omenjene knjižnice. Vstop je prost. 

Proprefekt Dikasterija za evangelizacijo Svetega sedeža, mons. Rino Fisichella, je napisal posebno poslanico ob svetovnem dnevu turizma, ki ga obhajamo 27. septembra in bo letos potekal pod naslovom »Turizem in mir«. V njem je izpostavljen pomen verskega turizma. 

Na začetku poslanice nadškof Fisichella poudari, da je pomenljivo, da je Svetovna turistična organizacija letos v središče postavila besedno zvezo turizem in mir. »V tako nemirnem času, kot je naš, si ne bi mogli zamisliti boljše izbire, ki bi tistim, ki se bodo odpravili na pot, ponudila trenutek za razmislek in osebno zavzetost. Kulturna izmenjava med ljudstvi, ki v turizmu najde svojo privilegirano obliko, se lahko spremeni tudi v konkretno prizadevanje za mir,« beremo v sporočilu.

Proprefekt nadalje zapiše, da je očitno, da tam, kjer so vojna žarišča, turizem trpi, saj manjkajo vse potrebne oblike varnosti. »Pomanjkanje turistov pa ustvarja še dodaten izraz revščine med prebivalstvom, ki izgublja vir dohodkov, potrebnih za dostojno življenje. Vojna prinaša vrsto posledic, ki se jih ljudje pogosto ne zavedajo v celoti, a kljub temu neposredno vplivajo na njihova življenja. Vojno nasilje prizadene vsakogar, nihče ni izključen.«

Dikasterij za evangelizacijo, ki je odgovoren za verski turizem, po besedah nadškofa Fisichelle namerava prispevati k temu, »da bi sporočilo miru doseglo zaposlene v turističnem sektorju, ter da bi se prek njih oblikovala veriga pristnih ustvarjalcev miru«. Pri tem spomni na pastoralno poslanstvo številnih duhovnikov in laikov, »ki svoje življenje posvečajo temu, da so turizem in romanja dejavni in plodni«. Hkrati izpostavi težave, ki se pojavljajo v tem sektorju zaradi pomanjkanja varnosti, ter spodbuja k iskanju novih poti in možnosti, da bi bila čim prej ponovno omogočena »romanja v države, ki tradicionalno ohranjajo bogastvo naše vere in zgodovine«.

Zanimanje, ki navdaja na milijone turistov, je po proprefektovem mnenju »mogoče zlahka združiti z zavezanostjo k bratstvu ter tako ustvarjati mrežo "glasnikov miru", ki bodo nagovorili ves svet v prošnji, da bi se končale vse vojne in bi bila ponovno odprta področja, polna zgodovine, kulture in vere. Po drugi strani pa poti lepote, ki je značilna za te kraje, ne more in ne sme zasenčiti grozota uničenja in ruševin, ki so nadomestile to, kar je genialnost prejšnjih generacij zgradila kot simbol miru in podelitve«.

V nadaljevanju poslanice beremo, da »lepota pokrajin prebuja resnično življenje in željo po obstoju. Turizem lahko odločilno pripomore k obnovi medosebnih odnosov, po katerih vsi čutimo globoko nostalgijo«. Zato msgr. Fisichella doda, da je v našem času, zaznamovanem z množično prisotnostjo tehnologije, ki omejuje odnose med ljudmi, ponovno potrebno v središče pastorale na področju turizma postaviti kulturo srečanja, ki jo papež Frančišek močno zagovarja.

»Srečanje je namreč sredstvo za dialog in vzajemno spoznavanje; vir spoštovanja in priznavanja dostojanstva drugih ter nepogrešljiv pogoj za vzpostavljanje trajnih vezi. Verski turizem ne sme zanemariti te perspektive in je poklican biti verodostojen spodbujevalec teh vezi.« Prav tako mora pozivati k molitvi za mir v svetu in hkrati za pomiritev v medosebnih odnosih. »Po drugi strani pa je iluzorno misliti, da je vojna dogodek, ki prizadene samo nekaj narodov. Mir se začne, ko se v srce vsakega posameznika trdno zasidra ljubezen, ki prinaša spoštovanje do drugih in občutek bratstva, ki vse združuje. Biti ustvarjalci miru ni samo mogoče, temveč se to zahteva od tistih, ki se podajo na pot.«

Zatem msgr. Fisichella spomni, da bo letošnje leto zaznamoval začetek rednega jubileja 2025, saj bo papež 24. decembra odprl sveta vrata vatikanske bazilike ter tako omogočil milijonom romarjev, da pridejo v Rim in prejmejo odpustek. »Papež Frančišek je v buli ob napovedi jubilejnega leta Spes non confundit zapisal: "Vsi upajo. V srcu vsakega človeka je shranjeno upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu, da ne ve, kaj bo prinesel s seboj jutri." (št. 1). Gre za pričakovanje, ki spremlja vsakega, ki se odpravi na pot, saj je upanje, da bomo živeli trenutke vedrine in veselja, želja, ki je ni mogoče zatreti.«

»Turizem, ki ga zaznamuje to upanje, lahko postane tudi konkretno in otipljivo znamenje za graditev miru,« k čemur prav tako v buli spominja papež Frančišek: »Človeštvo, ki je pozabilo drame preteklosti, je podvrženo novi in težki preizkušnji, v kateri veliko prebivalcev zatira brutalnost nasilja. Česa ta ljudstva še niso pretrpela? Kako je mogoče, da njihov obupan krik po pomoči ne spodbudi voditeljev narodov, da bi končali preveč regionalnih spopadov, zavedajoč se posledic, do katerih lahko pride na svetovni ravni? Je preveč sanjati, da bi orožje umolknilo ter bi prenehalo prinašati uničenje in smrt? Jubilej naj spomni, da bodo tiste, »ki delajo za mir, imenovali Božji otroci« (Mt 5,9). Potreba po miru poziva vse in jim naroča uresničevanje konkretnih projektov« (Spes non confundit 8).

Ob koncu poslanice proprefekt izrazi željo, da bi turizem in mir, združena z upanjem, ob letošnjem svetovnem dnevu turizma postala »prepričljivo sporočilo za vse zaposlene v turizmu, ter za tiste, ki se odpravljajo na pot z občutki in željo po miru in slogi«.

Vir: Vatican News